HRBTENICA IN VRETENCA

Za lažje razumevanje vsebine, ki bo objavljena v prihodnje, sem se odločila, da vam bom najprej čim bolj na kratko in preprosto poskušala razložiti, kako so sestavljeni hrbtenica in vretenca.

Čeprav je hrbtenica (slika 1) na prvi pogled videti kot celota oziroma kot en sam del, v resnici temu ni tako. Hrbtenica je zgrajena iz 33 vretenc med katerimi je 7 vratnih, 12 prsnih, 5 ledvenih, 5 zraščenih križničnih in 4 zraščena trtična vretenca. Prvih 24 vretenc je gibljivih (vratna, prsna in ledvena vretenca). Pri odraslem človeku ima hrbtenica v bočni ravnini obliko dvojne črke S oziroma so v tej ravnini vidne štiri krivine: v vratnem in ledvenem delu je krivina usmerjena naprej, v prsnem in križnično-trtičnem delu pa nazaj. V čelni ravni je hrbtenica ravna. Vsakršno odstopanje od zgoraj opisanega že predstavlja nepravilno držo telesa.

Hrbtenica je torej sestavljena iz vretenc, katerih velikost se od zgoraj navzdol povečuje do petega ledvenega vretenca (L5), saj se teža, ki jo nosi hrbtenica, od zgoraj navzdol povečuje. Z zadnjega ledvenega vretenca pa se preko križnice teža prenese na spodnje ude, zato se velikost križničnih in trtičnih vretenc do konca trtice zmanjšuje.

Če pogledamo zgradbo gibljivih vretenc (vratna, prsna in ledvena vretenca), so vretenca (slika 2) sestavljena iz telesa, vretenčnega loka in odrastkov (levi in desni stranski odrastek, parna zgornja in spodnja sklepna odrastka ter zadajšnji trnasti odrastek). Izjemi sta prvo in drugo vratno vretence, saj je njuna zgradba prilagojena premikanju glave v vse smeri.

Telo in vretenčni lok oklepata vretenčno odprtino. Vretenčne odprtine vzdolž hrbtenice oblikujejo hrbtenični kanal, ki sega od lobanje do konca križnice. V njem ležijo hrbtenjača s svojimi ovojnicami in žiljem ter korenine hrbtenjačnih živcev. Iz loka vretenc izvira več odrastkov, na katere se naraščajo vezi (ligamenti) in mišice.

 V večjem delu hrbtenice so vretenca med seboj povezana z medvretenčnimi ploščicami, medvretenčnimi sklepi ter kratkimi in dolgimi ligamenti. Te zveze med vretenci zagotavljajo hrbtenici stabilnost in hkrati omogočajo gibanje med sosednjima vretencema.

Medvretenčne ploščice (slika 2) ležijo med dvema vretencema (od drugega vratnega vretenca do križnice) in so ključne tako za stabilnost kot tudi gibljivost hrbtenice. Gibljivost oziroma velikost obsega giba med dvema vretencema določa stopnja deformacije medvretenčne ploščice. Sestavljene so iz vezivnega obroča, ki obdaja mehko želatinasto jedro v sredini. Njihova naloga je blaženje sil, ki delujejo na hrbtenico.

Telesa vretenc, ki so del sprednjega hrbteničnega stebra in imajo podporno funkcijo, so na sprednji strani povezana z sprednjim longitudinalnim ligamentom, na zadnji strani pa z zadnjim longitudinalnim ligamentom (slika 2). Sprednji longitudinalni ligament preprečuje hiperekstenzijo hrbtenice (pretiran izteg), zadnji longitudinalni ligament pa fleksijo hrbtenice (upogib).

Zadnji del hrbteničnega stebra, ki ga predstavljajo loki vretenc, sklepni, stranski in trnasti odrastki, je ravno tako med seboj povezan z različnimi ligamenti. V tem delu hrbtenice so vretenca med seboj povezana z rumenimi, interspinalnimi, supraspinalnimi, intertransverzalnimi ligamenti in z intervertebralnimi sklepi. Zadnji del hrbteničnega stebra je odgovoren predvsem za gibanje med sosednjima vretencema.

Toliko zelo na kratko o sestavi hrbtenice.

Bi radi vedeli več? Pridružite se mi na vodenih vadbah v Fitnes Centru Top v Lescah ali se z mano dogovorite za individualni trening.

LITERATURA:

• Dahmane Gošnak, R. (1998). Ilustrirana anatomija. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije,
• Norris, C. M. (2000). Back stability. Champaign: Human Kinetics.

Mojca Svetina, prof.šp.vzg., kondicjska trenerka in vaditeljica pilatesa